Avtorska glasba zasedbe Brencl bande je nastala pod vplivom navdušenja nad ljudskim izročilom iz različnih koncev sveta, predvsem pa s seboj nosi močan slovanski duh in deluje, kot da je del njenega izročila, kot da bi nastala na podlagi notnih zapisov ljudskih viž s podstrešja. Brencl banda je nastala v Bistrici ob Sotli, ki ima bogato glasbeno tradicijo.
Brencl banda so: Klemen Bračko-violina, Rok Šinkovec-harmonika in vokal, Matija Krivec-kontrabas in vokal, Andrej Boštjančič-kitara in vokal
Čeprav uporabljajo povsem običajne glasbene inštrumente in vokale, so oblikovali povsem originalen zvok. Njihova slovanska krila jih nosijo po svetu glasbe različnih narodov, ki skozi svoje ritme in melodije pojejo v en skupen glas o sreči, žalosti in brezčasju.

Raider
Vokali: 4 mikrofone
Violina: XLR konektor z Phantom napajanjem
Harmonika: XLR konektor z Phantom napajanjem
Kontrabas: DIbox
Kitara: XLR konektor oz. DIbox

Rok Šinkovec
© Bojan Stepančič

Rok Šinkovec taca po obli že 27 let, prijokal je v Šempetru pri Novi Gorici, odraščal in maturiral pa v Idriji. Na zadnji stopnici pred diplomo iz latinščine in splošnega jezikoslovja na ljubljanski FF se spotika znova in znova. Glasbi je vdan od rosnih let dalje, raziskuje pa prostranstva svetov solo petja, harmonike, klaviatur, tube, raznih »frulic«, če ga piči pa še česa. Sodeloval je, še, in v upanju, da še bo z zanesenjaki kot so: Slon in sadež, Relight in »podružnice«, Chaosstar, Perunovo listje, Swarga, Idrijska godba na pihala, Flashback in priložnostne zasedbe. Glasbeno spremljavo je pridajal gledališkim predstavam pod okriljem Šentjakobskega gledališča in KUD-a Gverila (oboje v Ljubljani). Kolektivom Billy the kid, Skat in Electrix  je doniral verze in kitice. Zelo je vzradoščen, ker lahko z Rudo, Polono in Mtijo pri Brencl bandi nudi dodatne etno užitke z mehom in glasilkami.

 

Klemen Bračko
© Bojan Stepančič

Klemen Bračko je Violinist, violist, pedagog, Mariborčan... Že med študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani je igral v All Capone Štrajh Triu in kot substitut v vseh slovenskih profesionalnih simfoničnih in opernih orkestrih. Kot solist je nastopil z Komornim orkestrom AG Ljubljana, orkestrom Savitra, orkestrom Glasbene šole Celje in Mariborskim mladinskim orkestrom. Poučeval je v glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava in Waldorfski šoli v Ljubljani.Vrsto let je član ansambla Godalika, kvarteta Akord, tria Fuoco z Martinom Beličem-flavta, Vojkom Vešligajem-kitara, skupine JPD, ki izvaja novodobno avtorsko in improvizirano glasbo, CVBK, ki prav tako izvaja avtorsko glasbo. Igral je tudi v zasedbi Terrafolk produkcija. Je član Simboličnega Orkestra, v zadnjem času pa se je pridružil skupini Brencl banda. Veliko nastopa v gledališčih, sodeluje na snemanjih za najrazličnejše skupine, gledališče, film. Igra v koncertnih dvoranah, na ulici, na zabavah in doma.

 

Andrej Boštjančič
© Bojan Stepančič

Andrej Boštjančič, rojen 21.05.1977 v Celju, je diplomirani delovni terapevt. Leta 1995 so ga k sodelovanju povabili člani tamburaške skupine, ki je delovala v okviru KUD-a Bistrica ob Sotli. Spomladi leta 1998 je ustanovil glasbeno skupino Zmajev rep, ki je trenutno še vedno zelo aktivna v igranju avtorske jazz-rock glasbe. Med študijem delovne terapije (1998-2002) ga je začela zanimati glasba tudi kot terapevtski medij. Izpostavili bi mogoče delavnico z imenom Komunikacija z zvokom, ki je bila prvič izvedena leta 2004. Isto leto je začel sodelovati z integrirano glasbeno skupino The Kripls. Leta 2003 in 2004 je bil vključen v ptujski CID, kjer se je učil pri kitaristu Samotu Šalamonu. Pozimi 2006 je sodeloval pri snemanju prvenca prleškega kantavtorja Tadeja Vesenjaka. Pomladi 2007 sta ustanovila s Polono  Brencl bando.

 

Matija Krivec
© Bojan Stepančič

Matija Krivec, rojen 19.2.1974 v Celju, je aktiven kot: kontrabasist, el. basist in kitarist. V zadnjem času tudi kot čelist in mandolinist, ter kot skladatelj in aranžer. Pri svojem igranju se izraža skozi bogato komunikacijo glasbenih elementov, neučakano a natančno ubranostjo, napadalno a tenkočutno liričnostjo, ki se odražajo skozi ton  aranžmaja. Ob pestri izbiri in menjavi stilov in načinov interpretacij je skozi večletno sodelovanje in z avtorskim delom v glasbeno usmerjenih projektih nabral mnogo izkušenj, katere s pridom in spoštovanjem vpreda v svoj glasbeni doživljaj. Igral je že v Franciji, Španiji, Belgiji, Irski, Korziki, Italiji.... Sodeloval je z mnogimi glasbeniki, skladatelji, ustanovami in glasbenimi ansambli, kot so: Samo Šalamon, Gabrijela Hren, Tadej Vesenjak, Ezl ek, Marko Grobler, Patetico, Jure Ivanušič, Lara Jankovič, Neca Falk, Jure Tori, Gal in Galeristi, Aphra Tesla in El. Gledališče, Terra Folk, Vasko Atanasovski, Boštjan Gombač, Janez Dovč, Uroš Rakovec, Vesna Pernačič, Miloš Simič and Copilots, Godalno-vokalni trio Chad, Milko Jurečič, Mateja Starič, SNG Drama, Slovensko mladinsko gledališče…

Slovenske novice 17.1.2011
Skupina Brencl banda vabi na ples

Pred enim letom je nastal udarni glasbeni kolektiv in nas razveselil s prvencem Zemljin ples — Na zgoščenko, ki so jo izdali v samozaložbi, so uvrstili 14 skladb — Večina je veseljaških in plesnih, najde pa se tudi kakšna balada, valček ali ljubezenska — Občinstvo jih je navdušeno sprejelo

Zemljin ples je naslov glasbenega prvenca skupine Brencl banda iz Bistrice ob Sotli, odkoder prihaja njihov vodja Andrej Boštjančič - Ruda. Gre za igrivi glasbeni izdelek, ki je zvokovno zasidran v domači grudi, a hkrati močno spogledljiv s sodobnejšimi zvokovnimi rešitvami. Zgoščenko Zemljin ples bi lahko mirne vesti uvrstili na seznam tako imenovanih glasb sveta in ga z globokim priporočilom podčrtali kot predstavnika naše domovine. Avtor večine skladb in besedil je Andrej, le skladba Lubca moja je ljudska. Ena izmed odlik skupine Brencl banda je neposrednost, ki v povezavi z uravnanim občutkom za glasbeno dediščino sestavlja organsko zvokovno prezenco, ki ji v našem ustvarjalnem okolju ni para. Istočasno pa premore dovolj humorja in razposajenosti, da se ne zapleta v zanke lastne samovšečnosti, kot je pogost primer s tovrstnimi glasbenimi postavami. Glasbeniki imajo občutek za glasbila in vokale, nikoli ne igrajo drug čez drugega in se ne podajajo na nepotrebne virtuozne spreho-de, ki bi bili sami sebi namen. Med poslušanjem njihovega prvenca je očitno, da se med igranjem sila zabavajo. V resnici sploh ne dobimo vtisa, da imamo opravka s prvencem, temveč z glasbo, ki je pri nas že od nekdaj. Brencl banda so svojevrstni inkubator ljudskega, kolektiv, ki glasbeni dediščini omogoča idealne razmere za nadaljnji razvoj. »Glasba z albuma je nastajala zadnja tri leta, zasedba pa je stara približno leto dni. Vse skupaj se je začelo, ko sva se pred leti s Polono odločila, da bova skupaj igrala. Kmalu naju je zamikalo, da bi imela svojo skupino. Začela sva iskati glasbenike, leta 2008 se nama je kot prvi pridružil Rok Šinkovec s harmoniko, konec leta 2009 pa še Matija na kontrabasu,« nam je razkril Andrej, ki mu velja čestitati tudi za odlična besedila.

Zanimivo je, da so se snemanja albuma lotili kar sami. »Posneli smo ga pri Matiji doma. Dvakrat smo se dobili in vse skupaj posneli. Imeli smo nekaj težav z računalnikom, zato smo nekaj materiala izgubili. Julija smo posneli vseh 15 komadov, ki smo jih imeli pripravljene, 14 pa jih potem uvrstili na ploščo. Polovica je inštrumentalov, polovica pa z vokali. Večina skladb je veseljaških in plesnih, najde pa se tudi kakšna balada, valček in lju-bezenska. Narava glasbe je takšna, da smo lahko odigrali vse naenkrat, vokale pa smo potem posneli naknadno in album zmiksali. Izdali smo ga v samozaložbi.« Skupina je prvenec, ki je izšel konec lanskega leta, že uspe-šno preizkusila na več odrih. »Presenečeni smo bili, kako lepo so nas ljudje sprejeli. Za-čutili so našo srčnost, ko od-premo srce in jim prek zvoka posredujemo energijo. Radi bi čim več nastopali, približali svojo glasbo ljudem.« Več o skupini in koncertnih datumih najdete na njihovi spletni strani brenclbanda.com.

Andrej Predin

 

Mladina

7.2.2011

Kombiniranje etno izročila s popularnejšimi glasbenimi oblikami je med domačimi glasbeniki precej priljubljeno početje in navadno na pozitiven odziv naleti celo pri bolj sredinski publiki. Zdi se, da to s prvencem nagovarja tudi razmeroma nov kvartet Brencl Banda, ki si z dinamičnim in igrivim prepletom violine, harmonike, kontrabasa, kitare in večglasnega prepevanja utre pot v estetiko etna in folkovske glasbe. Čeprav takšni hibridi niso novost, zasedbi iz Bistrice ob Sotli uspe najti dovolj svežine in avtorske prepoznavnosti. Zemljin ples sicer ne začenja glasbene revolucije, ga pa zlahka postavimo k tistim domačim albumom, ki jim lahko pripišemo, da so značilno slovenski. Slovenski s pozitivnim predznakom.

Goran Kompoš ++++

 

Radio študent

Tolpa Bumov

* V današnji Tolpi Bumov ostajamo na domačih tleh, točneje zadržujemo se v Bistrici ob Sotli. Iz kraja, ki je domačo glasbeno sceno dopolnil z raznolikim naborom zasedb - omenimo lahko na primer skupine NoCenzura, Mana, The Ghens, pa Malik in seveda Zmajev Rep - bomo tokrat pod drobnogled vzeli skupino, ki sliši na ime Brencl Banda, in prisluhnili Zemljinemu Plesu, njihovemu pred slabim mesecem izdanemu prvencu.
Brencl Banda je relativno frišna zasedba. Leta 2007 sta jo ustvarila kitarist Andrej Boštjančič-Ruda, ki stoji tudi za jazz-rock zasedbo Zmajev Rep, ter Polona Žalec, violinistka in vokalistka. Oba zaznamuje glasbena preteklost; Polona je z violino začela že pri osmih letih, igrala je v simfoničnem orkestru novomeške glasbene šole ter pela pri akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, Andrej pa je glasbeno pot začel leta 1995 s tamburaškim bendom iz Bistrice ob Sotli ter jo nadaljeval z glasbenim udejstvovanjem v različnih projektih, med drugim The Kripls in Zmajev Rep, pa tudi s kantavtorjem Tadejem Vesenjakom. Po duovem dvoletnem ustvarjanju ter koncertiranju z različnimi gosti se jima je pridružil Rok Šinkovec na harmoniki in vokalu ter kasneje še Matija Krivec na kontrabasu. V taki postavi banda deluje sedaj že eno leto.
Štirinajst komadov, kolikor jih šteje Zemljin Ples, zveni, kot bi bili prave ljudske pesmi, a so v resnici vsi Boštjančičevo delo. Iz ljudskega izročila je bilo vzeto le besedilo za pesem 'Ljubca Moja', ki jo je skupina predstavila javnosti v obliki singla kak mesec pred izdajo albuma. Tudi v ostalih komadih je čutiti slovanske korenine, ki pa glasbe Brencl Bande kljub tesni vezi ne zadržujejo na enem kraju: v njihovem igrivem muziciranju se da prepoznati marsikateri tuj glasbeni vpliv, kar daje njihovi glasbi svežino in izvirnost.
Skladba 'Augustus', s katero se album začne, nastavi poskočen tempo, kakršnemu sledi večina, ter predstavi tradicionalni nabor inštrumentov, ki jih banda uporablja. Kot pravi Boštjančič sam, imajo komadi zastavljeno strukturo in teme, detajli interpretacije pa so prepuščeni glasbenikom. Vsak inštrument pride do izraza in deluje kot pomemben sestavni del celote. Kljub temu da so bili komadi napisani preden je duo postal kvartet, se zdi prisotnost kontrabasa in harmonike v marsikaterem primeru ključna, saj primerno obogatita zvočno sliko. Harmonika se odlično znajde tako v vodilni vlogi kot v vlogi spremljave, bas pa je kot nadomestek tolkalne sekcije v tako ritmični glasbi še posebej nepogrešljiv. Skupaj s kitaro ustvarita trdne temelje za podlago melodijam iz meha in izpod loka ter seveda iz glasilk. Njihovim izmenjavam smo priča na primer pri komadu 'Hruškova', pa 'Juriš'; medtem ko pri drugih, kot so 'Tja čez daljno morje', 'Vedno zaljubljena' in 'Pomladno cvetje' inštrumenti pustijo več prostora vokalom. Ravno ti komadi pravzaprav predstavljajo večino počasnejšega dela albuma; večina komadov za oblikovanje vzdušja namreč uporabi hiter tempo - taki kot 'Ej, mala, ej' in pa 'Petrino kolo' še posebej.
Prvenec Zemljin Ples predstavlja vzpodbuden začetek diskografije skupine Brencl Banda. Pozitiven odziv pa bo nedvomno imela tudi odločitev skupine v povezavi s prodajo albuma: poleg možnosti nakupa na koncertu si lahko cedejko Zemljin Ples omislite tudi na Macefizljevi spletni strani, in sicer po ceni, ki jo določite sami.
pripravil Andraž Bizjan

 

Novi tednik 10.1.2012

Banda, ki navdošuje z glasbo

Brencl banda poslušalcev ne pusti ravnodušnih – Za jesen napoveduje novo zgoščenko

Ljubitelji etno glasbe zagotovo poznate Brencl bando, skupino, ki od glasbenih poznavalcev prejema izjemno pozitivne kritike. Še bolj so navdušeni številni poslušalci. Od izida zgoščenke oktobra 2010 jih je skupina zabavala na več kot sto koncertih in nastopih po vsej državi, malce so glasbeniki skočili tudi na tuje. Kamorkoli pridejo, navdušijo, ne le z glasbo, pač pa tudi z izjemno energijo, ki se pretaka na odru in z odra. Tako občinstvo kar ne more nehati poplesovati.

Sprva je bil duet, v katerem sta od leta 2007 ustvarjala Andrej Boštjančič in Polona Žalec. V sedanjem – štiričlanskem sestavu – pa Brencl banda deluje od konca leta 2009 in združuje še Roka Šinkovca in Matijo Krivca. Sedež ima skupina v Bistrici ob Sotli, od koder prihaja njen ustanovitelj kitarist Andrej Boštjančič, prijateljem poznan kot Ruda, vadijo in snemajo pa predvsem v Ljubljani, saj prihajajo člani iz različnih koncev Slovenije. Violinistka in vokalistka Polona je tako Novomeščanka, harmonikar in vokalist Rok je Idrijčan, kontrabasist Matija pa je iz naših krajev, iz Žalca. Vsem je glasba smisel življenja, v njej neizmerno uživajo, z njo si služijo kruh. »V skupini sem želel imeti takšne ljudi, ki se ukvarjajo izključno z glasbo. Ne predstavljam si, da bi ob toliko špilih«, kot jih imamo, naslednje jutro šel v službo. Če si finančno odvisen od tistega, kar počneš, se tudi bolj potrudiš in več časa posvetiš glasbi,« poudarja Boštjančič.

Glasba s slovanskim duhom

Repertoar Brencl bande je precej raznolik, rdeča nit pa je močan slovanski duh in morda gre prav zaradi tega njihova glasba hitro v uho in nemalokrat daje občutek, da je že bila slišana. Le ena od skladb na zgoščenki Zemljin ples je ljudska, vse ostale so delo Boštjančiča. Nekatere poskočne, druge mirne in zasanjane, navdih za besedila pa avtor, kot pravi, črpa iz vsakdanjega življenja, iz stvari, ki ga obdajajo, in dogodkov, ki ga v slabem ali dobrem smislu vznemirjajo. Nekatere pesmi so instrumentalne, druge so okrepljene z vokali, skupno vsem pa je, da poslušalca ne pustijo ravnodušnega.
Zvokom kitare, harmonike, violine in kontrabasa tu pa tam dodajo še kakšen zvok in Boštjančič se spominja, kako je Matija med enim od nastopov bobnal po kontrabasu in ga v valu navdušenja zlomil. Še danes igra z rezervnim instrumentom.

Leto 2011 v znamenju festivalov

V lanskem letu je Brencl banda naštela več kot sto koncertov in nastopov. Koncertirala je po vsej državi, pogosto pa je igrala tudi na porokah, praznovanjih, manjših javnih prireditvah. »Vsepovsod nas lahko postaviš, pa se nekako že znajdemo in zabavamo zbrane. Naša prednost je, da lahko igramo veliko različnih stvari, ne le avtorskih skladb, lahko pa gremo na nastop tudi v različnih sestavih, na primer le kot duet,« razlaga Boštjančič.
Je pa bilo leto 2011, kot dodaja, pestro predvsem zaradi sodelovanj na številnih festivalih. Pranger v Rogaški Slatini, Lent v Mariboru, JEFF v Kopru, Etno Histeria v slovenski Istri, Jesenske serenade v Ljubljani, Soboško poletje v Murski Soboti ter Carniola v Kranju so le nekateri od njih. Lepe spomine imajo tudi na gostovanje v Srbiji, kjer so, kot pravijo, navdušili. Ponosni pa so glasbeniki tudi na to, da je njihova pesem Ej, mala, ej našla prostor na zgoščenki Etno Slovenija 2011, katere namen je promovirati slovensko etno glasbo izven meja države.

ANJA DEUČMAN

 


Koncerti

23.06. ob 20:30 Postojna

01.07. ob 18:00 Gradec

24.07. ob 18:00 Ljubljana, Dobimo se pred Škucem

03.08. ob 21:00 Idrija

04.08. ob 21:00 Grobelno

 

 

 

 

 

 

 

 

arhiv koncertov

Poslušaj | Poglej | Preberi | Prenesi

 

041 257 831 | andrejruda@yahoo.com
Za poslušanje glasbe obišči Myspace, povezava na facebook.

 

spletna stran: studioOdtisi